V soboto, 8. novembra je minilo natanko dvajset let, odkar je šestindvajset prekmurskih lastnikov gozdov na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije v Gornjih Petrovcih ustanovilo Društvo lastnikov gozdov Prekmurja. Zato smo prav na ta dan v vaško – gasilskem domu v Peskovcih pripravili priložnostno slovesnost in se spomnili pomembnejših točk našega delovanja v minulih dveh desetletjih.
Poleg članov društva so nas na slovesnosti s svojim obiskom počastili tudi gostje: predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren, dolgoletni tajnik ZLGS in sedaj vodji sektorja za ukrepe v ih na Zavodu za gozdove Slovenije Jože Mori, podžupan občine Gornji Petrovci Ernest Kerčmar in občinski svetnik iz Peskovcev Stanko Habjanič. Za glasbeno popestritev so poskrbeli mladi glasbeniki tolkalci z glasbene šole Beltinci pod vodstvom profesorja Denisa Dimitriča.
Zavod za gozdove Slovenije je ustanavljanje društev lastnikov gozdov po vsej Sloveniji vzpodbujal, da bi povezali razdrobljene lastnike praviloma zelo majhnih gozdnih posesti, da bi preko teh društev lastnike vzpodbujali k bolj načrtnemu gospodarjenju z njihovimi gozdovi, jim omogočili boljšo prodajo lesa, jih izobraževali , opozarjali na potrebo po zaščitni opremi in varnem delu v gozdu, jih seznanjali z novostmi in zakonodajo na področju gozdarstva in gozdov in ne nazadnje, da bi društva in pozneje ustanovljena Zveza lastnikov gozdov Slovenije poskušala doseči boljši položaj lastnikov gozdov glede pravic in obveznosti. Že takrat smo namreč lastniki negodovali predvsem zaradi »nepravega« lastništva gozdov v imenu socialnih in okoljskih funkcij gozda. Mnogi lastniki se niso strinjali s tem, da morajo sami skrbeti za gozdove, od njih plačevati dajatve, se odzivati na odločbe , odgovarjati za onesnaževanje, medtem ko nelastniki lahko iz teh gozdov brez obveznosti ali nadomestila odnašajo vse, razen lesa, se v teh gozdovih rekreirajo , nekateri celo s kolesi ali motornimi vozili… 

V teh dveh desetletjih smo tako mnoge bivše in sedanje člane izobrazili za varnejše in bolj načrtno delo v naših gozdovih, seznanili smo jih z možnostmi subvencij za gojitvena in druga dela v gozdu, skupaj smo se naučili, kako z ustreznim krojenjem kar najbolje vnovčiti naše hlode, z organiziranim pošiljanjem najkakovotnejšega lesa na dražbe, ki jih je kmalu začela organizirati Zveza Lastnikov gozdov Slovenije skupaj s slovenjegraškim društvom lastnikov pa smo našim članom omogočili tudi prodajo po veliko boljših cenah, kot so jih dotlej posameznikom ponujali terenski nakupovalci.

Kot je v svojem nagovoru dejal predsednik DLGP Jože Pojbič, je vse do danes ostal neuresničen veliko pomembnejši in večji  skupni cilj društev in Zveze, da bi uredili problem lastništva gozdov. »Tako kot pred dvajsetimi leti je namreč lastnina gozda pri nas še vedno edina lastnina, ki ni pravo lastništvo. Tu se ni nič spremenilo. Še vedno imajo vsi in vsakdo pravico nabirati gozdne plodove in zelišča v naših gozdovih brez kakršnegakoli nadomestila in to počnejo vedno bolj masovno in pohlepno. Tudi prihodki od uplenjene divjadi, ki se prehranjuje v naših gozdovih, še vedno ostajajo samo lovskim družinam, mi pa za to ne dobimo nikakršnega nadomestila. Vse to je po naši oceni pretiran poseg v zasebno lastnino, saj ni več del socialne funkcije gozdov, temveč posega v gospodarsko funkcijo. Ta pa bi morala biti rezervirana za lastnike,« je dejal in opozoril še na eno težavo, ki pesti lastnike, da so namreč varovalni gozdovi in obsežna zaščitena območja določeni in razglašeni brez soglasja lastnikov, pomenijo pa določene omejitve gospodarjenja, ki jih za sedaj lastnikom nihče ne nadomesti. Društvo lastnikov gozdov Prekmurja si bo zato z drugimi sorodnimi slovenskimi društvi in z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije še naprej prizadevalo, da se to v prihodnje spremeni v dobro lastnikov gozdov.
J.P.

Naslov te novice sicer ne drži popolnoma, ampak bo držal kmalu: Društvo lastnikov gozdov Prekmurja smo namreč na pobudo in ob podpori Zavoda za gozdove Slovenije - območne enote Murska Sobota ustanovili 8. novembra leta 2005. Še malo torej, in proslavili bomo dvajsetletnico ustanovitve društva, ki je v Prekmurju pustilo vsaj malo sledi na področju izboljšanja varnosti dela v gozdu, povezovanja lastnikov, njihovega izobraževanja, omogočanja boljše prodaje najkakovostnejšega lesa na dražbah v Slovenj Gradcu in zadnja leta tudi v Gornji Radgoni, obenem pa je prineslo tudi nekaj prijetnih trenutkov ob druženju lastnikov gozdov in ob spoznavanju krajev in gozdarstva izven naše pokrajine na številnih strokovnih ekskurzijah. 

Priložena fotografija je s prve takšne ekskurzije na dražbo kakovostnega lesa v bližini Gradca v sosednji Avstriji januarja 2006. To je bila prva akcija in prva uresničena točka našega, sedaj že dve desetletji trajajočega  programa dela.

Čestitke vsem bivšim in sedanjim članom in funkcionarjem društva, vsem, ki so pomagali pri ustanovitvi društva in pri njegovem nadaljnjem delu in vsem, ki so nas v teh letih finančno podprli.

Jože Pojbič
predsednik DLGP

Po lanskoletni tridnevni ekskurziji v Srbijo asmo se letos v društvu odločili za krajšo, enodnevno strokovno ekskurzijo v Savinjsko in Logarsko dolino. 
Devetnajst članov in družinskih članov se nas je na pot odpravilo v soboto, 13. septembra, na lep poznopoletni dan. Najprej smo obiskali živinorejsko in delno gozdarsko kmetijo Podpečan v Galiciji pri Žalcu, kjer redijo čez sto glav govedi, mleko pa sami predelujejo v sire, skute in druge izdelke. Posebnost te kmetije je, da se skupine obiskovalcev, ki jih ni malo, lahko kar z avtobusom zapeljejo skozi njihov sodoben goveji hlev.
Naslednja postaja našega popotovanja je bila kraška jama Pekel. Še pred obisdkom same jame pa sta se nam za krajši čas pridružila Egon Vočko iz žalske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik Društva lastnikov gozdov spodnje Savinjske doline Jernej Dolar. Vočko nas je seznanil z naravnimi posebnostmi tega območja in z značilnostmi tukajšnjih gozdov, Jernej Dolar pa nam je izrekel dobrodošlico v imenu tukajšnjih zasebnih lastnikov gozdov. 
Nato smo se po vedno ožjih, bolj zavitih in strmih cestah odpeljali v sam konec Logarske doline na domačijo Matkovih v Matkovem kotu. Tu Klemen Matk z ženo Janjo na nadmorski višini več kot 1100 metrov gospodari na za nas nepredstavljivih 700 hektarjih površin. Toda del teh površin je neploden gorski svet, veliko je tudi gozdov, ki so pogosto zelo strmi in težko dostopni, več kot sto hektarjev pa je tudi pašnikov in senožeti. Letno Matkovi v svojih gozdovih posekajo od 600 do 700 kubičnih metrov lesa, ki ga povečini prodajo, del pa ga predelajo na lastni žagi in v mizarski delavnici. Sicer pa imajo tudi več kot sedemdesett koz in nekaj goveje živine, proizvajajo odlične sire in druge mlečne izdelke in se ukvarjajo tudi s turizmom na kmetiji. Iz gozdov ustvarijo približno polovico celotnih dohodkov kmetije.  
Za zaključek prijetne ekskurzije smo se ustavili še na pokušini piv pri fontani piv v Žalcu.

V nedeljo, 24. avgusta je bilo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni že petindvajseto državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga z namenom promocije varnega in dobrega dela v naših gozdovih organizira Zavod za gozdove Slovenije. 
Tokrat se je tekmovanja udeležilo štirinajst ekip s štiridesetimi tekmovalci  iz vseh štirinajstih območnih enot ZGS. OE Murska Sobota so zastopali Primož Sukič, Dejan Maršič in Tadej Koltai.
Posamično je zmagal Klemen Mazej iz OE Nazarje, drugi je bil Matej Rupnik iz OE Tolmin, tretji pa Dani Avbreht iz ekipe OE Nazarje. 
Ekipno so zmagali lastniki gozdov iz OE Nazarje, drugi so bili Tolminci, tretja pa je bila ekipa OE Postojna. Od naših tekmovalcev se je najbolje odrezal Primož Sukič na 26. mestu.
J.P.

Ob 28. občinskem prazniku občine Gornji Petrovci je občinski svet te občine podelil tudi vrsto priznanj in pohval zaslužnim in uspešnim občanom in organizacijam, ki delujejo v občini. Med dobitniki priznanj je bilo tudi naše Društvo lastnikov gozdov Prekmurja. Dobili smo ga ob dvajsetletnici našega delovanja predvsem za prizadevanja za ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Priznanje je na svečani seji občinskega sveta v kulturnem domu v Stanjevcih v ponedeljek, 18. avgusta prevzel predsednik Jože Pojbič. 

Nekaj manj kot dvajset članov Društva lastnikov gozdov Prekmurja se nas je minulo nedeljo zbralo na tradicionalnem društvenem pikniku na novi lokaciji, v gasilskem domu v Peskovcih. Prijetno druženje ob dobri hrani in pijači so popestrila tudi družabna tekmovanja v obračanju meča na motorni žagi, zabijanju žebljev in navijanju matic na vijake. Da bi bila motivacija za tekmovanja večja, smo letos, v jubilejnem dvajsetem letu našega delovanja, poskrbeli tudi za pokale za najboljše tekmovalce. V seštevku vseh treh disciplin je bil najboljši Valter Gomboc, na drugem mestu mu je sledil Darko Gergar, tretji pa je bil Dušan Balaško. 
J.P.

V petek, 4. aprila smo opravili prvo strokovno predavanje iz našega letošnjega programa dela, predavanje o prvi pomoči ob poškodbah in o oživljanju. Temo nam je zelo strokovno predstavila predavateljica predmeta prva pomoč s Srednje zdravstvene šole v Rakičanu Jana Bučar.
Blizu dvajset udeležencev - tako članov DLGP, kot tudi nekaj nečlanov - si je ob predavanju in prikazu obnovilo svoje, morda že malo zastarelo in obledelo znanje iz prve pomoči in vsi so se strinjali, da je občasna obnovitev takšnega znanja še kako koristna. Pri delu v gozdu so poškodbe nameč kar pogoste, žal pa se dogaja tudi vse preveč smrtnih nesreč. Vsaj kakšno smrt ali hujše posledice pa je mogoče preprečiti s pravočasnim posredovanjem tistih, ki se v trenutku nesreče znajdejo ob poškodovancu. Seveda je najpomembnejši ukrep ob takšnih dogodkih najprej klic na 112, do prihoda nujne medicinske pomoči pa moramo seveda ukrepati, da preprečimo hujše posledice.
J.P.

Včeraj je bil na parkirišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni dan odprtih vrat tretje dražbe vrednejšega lesa, ki ga   sodelovanju s Pomurskim sejmom prireja Gozdarstvo Gornja Radgona. Ponujenih hlodov je bilo manj kot lansko leto, po besedag direktorja Gozdarstva Stanka Rojka pa so z dražbo vendarle zadovoljni.
Lanskoletna odlična udeležba lastnikov lesa s kar 1440 hlodi je bila namreč posledica lanskih in predlanskih neurij, ki so v Pomurju poškodovala tudi veliko drevja in so bili lastniki prisiljeni posekati več lesa, kot bi ga sicer.
Letos je tako bilo naprodaj 1020 hlodov v skupni izmeri 962 kubičnih metrov. Sodelovalo je skoraj 150 lastnikov, les pa je kupovalo dvajset kupcev iz srednje Evrope, Avstrije, Nemčije in celo iz Portugalske. Najvišjo ceno, 1901 evro za kubični meter, je dosegel hlod hrasta (lani je bila najvišja cena 2259 evrov ). Skupna povprečna cena za kubični meter vseh prodanih hlodov pa je bila 571 evrov, kar je več kot na lanski dražbi.
Največ je bilo ponujenih in tudi prodanih hlodov hrasta doba in gradna, presenetljivo dobro se je prodala robinija, za vse ostale drevesne vrste pa je bilo razmeroma malo zanimanja.
Stanko Rojko je na dnevu odprtih vrat dejal, da z organizacijo dražbe nočejo konkurirati nikomur v Sloveniji, da pa hočejo pomurskim lastnikom gozdov omogočiti pregledno in dostopno prodajo najboljšega, kar posekajo v svojih gozdovih.
J.P.

Vsi, ki imate v svojem gozdu posebno kvalitetna drevesa - predvsem hraste - imate znova možnost svojo hlodovino poslati na dve dražbi kakovostnega lesa. V Slovenj Gradcu bo že devetnajsta, v nam bližji Gornji Radgoni pa tretja po vrsti.Če razmišljate o tem, da bi svoj les poslali na dražbo, boste morali pohiteti in se posvetovati z vašim revirnim gozdarjem, ki vam bo primerna drevesa odkazal. Seveda je dobro počakati na nekaj dni zmrzali in drevesa podreti takrat, a če glede na vremenske spremembe v zadnjih letih to ne bo mogoče, bo vendarle dobro drevesa posekati do konca decembra ali najpozneje v začetku januarja 2025, saj bodo oboji organizatorji dražb hlode zbirali samo januarja.
V Slovenj Gradcu bo zbiranje hlodovine potekalo od 3. do 18. januarja, od 27. januarja do 7. februarja bo ogled za kupce in zbiranje ponudb, 7. februarja bo odpiranje ponudb, dan odprtih vrat dražbe pa bo 27. februarja.
V Gornji Radgoni bodo hlodovino zbirali med 6. in 28. januarjem, ogled za kupce in zbiranje ponudb bo od 3. do 14. februarja, 14. februarja pa bo tudi javno odpiranje ponudb. Dan odprtih vrat radgonske dražbe, ki jo organizira Gozdarstvo Gornja Radgona, bo 21. februarja.
Trg lesa trenutno sicer ni najbolj optimističen, cene tudi kakovostne hlodovine so v primerjavi z letom nazaj padle, nižje pa je tudi povpraševanje po večini drevesnih vrst razen po hrastih. Za te je pri kupcih še vedno precej zanimanja.

J.P.

V petek, 29. novembra smo se člani Društva lastnikov gozdov Prekmurja zbrali še na zadnjem dogodku, ki smo si ga zastavili s programom za letošnje leto. Skoraj štirideset se nas je zbralo pri Cimeštru v Kovačevcih na predavanju o varnosti dela v gozdu in na poznejšem tradicionalnem zaključku leta.
Skrb za varno delo v gozdu mora biti vedno na prvem mestu, bi lahko na kratko povzeli to, kar sta zbranim v uri in pol ob ogledu poučnih filmov povedala naša člana in obenem inštruktorja za varno delo z motorno žago Zdenko Bukovec in Jože Cigan. Začeti se mora že ob pripravah doma, ko moramo pregledati ustreznost opreme in poskrbeti, da je naša motorna žaga dobro vzdrževana in z delujočimi varnostnimi deli, kot so zavora verige, zadrževalec verige in drugo.
Pri samem delu v gozdu pa so osnovna pravila, da v gozd ne gremo sami, da tam ni prostora za alkohol in da pri podiranju drevja, kleščenju in prežagovanju hlodov upoštevamo pravila o vanem umiku in o upoštevanju napetosti lesnih vlaken. Za vse, ki tega dela niso vešči, je bolje, če poiščejo izkušene izvajalce, ki jih je tudi v Prekmurju že kar nekaj, če pa nameravajo v svojem gozdu delati sami, pa je dobro, če se udeležijo katerega od tečajev za delo z motorno žago, ki jih občasno organizira Zavod za gozdove Slovenije in ki so včasih tudi brezplačni. O predvidenih tečajih Zavod zainteresirane obvešča na svojih spletnih straneh.
J.P.